Nov rekord pritiska

Pozdravljeni! Daleč naj bo od mene, da bi hotel nekomu vsiljevati svoja prepričanja. Tu mimo vašega bloga me je v resnici prinesel Googlov brskalnik, ko sem iskal karkoli v zvezi z zvonjenjem v ušesih. Dejstvo je, da je blog vaš in da lahko počnete z njim kar se vam zdi. Moral bi vam oporekati, ampak v njegovi lasni hiši težko oporekate nekomu, dela pač, kar se mu zdi prav. Izza neizprosnosti in trdote vaših stališč je tudi čutiti akademski nivo vaše formalne izobrazbe, zaradi katere moram čutiti, da niti enega mojega stavka niste RESNIČNO prebrali do konca. Govorite o smrti, pa vas izda energija s katero tolčete okoli sebe, ki ni podobna nekomu, ki se je vdal sli po izginotju in je z eno nogo že onkraj. Po svoje moram odkrito priznati, da se strinjam z vami. Še kako je prav, da človek z vsemi silami in znanjem brani svoje človeško dostojanstvo. Ste brali Prešernovo "od Rošlina in Verjankota"? Prešeren nam je vendar nekako ostal dolžan temeljitega razkritja družbenega ozadja vseh takih usod, pa jih ni smel zaradi Meternichovih policajev, ki bi tudi njemu lahko pomagali "po Savi navzdol", kot so Čopu, prof. Slodnjak je sicer hotel namigniti, pa se je tudi on moral bati oblasti obeh Jugoslavij. Naj se vseeno tu ustavim, preden zaidem v odkrivanje tople vode. Ponavljam: kar se mene tiče imate popolnoma prav in prepričan sem, da vam bo slej ko prej uspelo udariti in ubiti hudiča, želel bi pa vseeno, da že vnaprej veste in ne boste presenečeni, ko bo svinja pobegnila iz mrtvega in se izgubila v labirintu mesa, kar bo pa ostalo, bodo izmučeni in poraženi ostanki staršev vašega telesa, katerih svetni napuh in pohlep po imetju, ki priklepa dušo na tem svetu na telo, ni za dlako drugačen od vašega, ali mojega. Naš Gospod, oče in brat Jezus Kristus je v času svojega bivanja na tem svetu prenekaterega zlega duha izgnal iz človeka, opozarja pa, da bi v primerih, ko je duša že tako zedinjena z zlom, takojšnji izgon povzročil njeno smrt, kot bi tudi čiščenje ljuljke iz žita, ko še zori, gotovo uničilo žitno polje. "Pride pa čas žetve", še obljubi. Kar se tiče "pomakanja kruha v zos od pečenke" imam praktičen nasvet, : Sicer jamrate, da ste v finančno slabem položaju (čeprav na drugem mestu hvalite svoje prihranke). Izpulite iz šparovčka deset evro, kupite pol kilce mlade kravce, olivno olje, čebulca lepo stekleno popražena, meso na kocke, štiri zrna česna, par zrn popra, kumina v zrnu in pol urce, potem pa porček, spodnji del na koleščke, zgornji pa na rezance, peteršilj, kumina v prahu in zelenjava po izbiri; gre sladko zelje, korenček, grah,...pol steklenice passate paradižnika in po potrebi še malo olivnega olja, pa še pol urce. Potem greste na dolg sprehod in počakate, da boste lačni, kot volk. Skuhate dva krompirčka v koščkih s par zrni česna, (ki ga potem odstranite), zmečkate krompir, žlico masla, zmešate, malo mleka in ponovno zmešate, dodaste par žlic golaža in malo prelijete z zosom. Ko ste pošteno lačni in vam prija, vam NE MORE ŠKODOVATI!!! Lahko tudi malo pomočite kruh in zraven pomislite, s čem vse se morajo basati nekateri, da bi svojim otrokom nezrelo dokazovali svojo zdravstveno superiornost. Prestroge in preveč radikalne diete pa so SLEJ KO PREJ ENOSTRANSKE in vas z masohističnim odrekanjem porivajo natančno tja, kjer vas vaši nezreli starši s svojo pečenkino omako hočejo imeti. Ko boste tri dni stradali in si potem mirno in z veseljem privoščili nekaj, kar vam zares zadiši in vam naredi veselje v srcu, ne da bi mislili na to, da vam lahko škodi (ker vam ne more, ko ste lačni na smrt), me boste šele prav razumeli in tudi pomislili ne boste več na nekoga, ki se nezrelo šopiri s pečenkino omako. Po umivanju zob s krtačko, ponavadi zobna nitka odkrije še marsikaj. Upam, da jo poznate in uporabljate.

Ne samo vi in jaz, ampak ves slovenski narod strahovito trpi od predsodkov in stereotipov vseh vrst, še posebej pa tistih, ki so povezani z vero. Slovenski živelj se je v Trubarjevem času poizkušal izviti iz krempljev rimokatolištva in plemiške gosposke (skupaj z novonastalim meščanskim srednjim razredom, ki je obogatel z manufakturami in dobil novo samozavest posebno v nemških deželah. 80 % vseh Slovencev tistega časa se je prepisalo med protestante. Maščevanje rimokatoliške inkvizicije Ignacija Lojolskega v protiudarcu protireformacije je bilo strahovito. Cerkveni spisi hranijo (samo zabeleženih) 8000 sežigov živih ljudi na grmadi. Tisoči družin so bili razdejani in razseljeni širom evrope na način, da so otroci ostali, starši pa so morali oditi in obratno. Predstavljam si, da je v strahotah maščevalnih pohodov bil mali slovenski narod dokončno in enkrat za vedno razklan med fanatične (in brezumne) pripadnike religije, ki je tisti čas s svojo posvetno močjo nastavljala (in odstavljala) kronane glave v vsej Evropi in one druge, ki so z zmago komunistične internacionale (po tolikem številu let!!?) vendarle prišli na svoj račun. Hudiča ni možno ubiti (ne glede na to ali je črn ali rdeč)! Vse to, kar tako zelo bremeni zgodovinski spomin Slovencev, še dandanes hrani s svojim zlim sokom brezštevilne tragedije v navidez urejenih in neproblematičnih družinah. Naš politik Janša je dolgo nazaj rekel na nacionalki:"Priznajte že enkrat, da pri nas že od leta 1942 naprej divja (do dandanes) državljanska vojna v najrazličnejših oblikah. Takoj so se dvignili Bavčar in drugi, da to ni res, da zrel politik kaj takega ne bi smel reči v javnosti, tudi če bi bilo res, pa ni....itd... Ne, da bi hotel na silo odpirati fronte državljanskega spopada, bi vam z eno kratko zgodbico hotel razširiti vašo, po mojem pretirano zoženo percepcijo (zgodba je iz polovice drugega desetletja po drugi svetovni vojni, ko so bili odnosi izvršne oblasti do naroda še izredno surovi in je goli otok še požiral vse, ki se niso znali pravi čas prav obrniti): Ko sem še imel svojo proizvodno enoto, so se kmalu po osamosvojitvi pojavili gospodje iz Ljubljane in so hoteli imeti (in jo v določenem času tudi dobili) napravo za nek takrat revolucionarni tehnološki postopek. Ko smo bili s projektom pri koncu, jasno pozno zvečer, smo naredili eno malo fešto in logično, tudi nekaj spili. V tej ekipi je bil tudi relativno mlad inženir strojništva, inteligenten človek, ki pa je imel eno hudo pomanjkljivost. Jecljal je precej hudo. V koordinacijah pri izgradnji je to zelo motilo. Če pa si se slučajno spozabil in namesto njega povedal stavek do konca, se mu je poslabšalo do te mere, da nadaljnja komunikacija z njim ni bila več mogoča. Ko smo zadnji večer torej malo spili, posel je izredno uspel, vzdušje je bilo zares optimistično, sem s tem človekom govoril in nenadoma opazil, da skoraj ne jeclja več. Neotesan, kot sem, se nisem vzdržal in sem ga naravnost vprašal kaj je s tem, od kdaj ima to, in ali človek njegove izobrazbe (delal je na institutu in imel magisterij že v žepu) ne bi mogel z zavestnim pristopom karkoli napraviti proti jecljanju. Pogledal me je z očmi, polnimi neke srhljive, brezimne žalosti in odvrnil: "Za tako vprašanje bi bil sposoben človeka ubiti, vendar tebi bom povedal..." Pravil mi je, kako je bil njegov oče, ko je bil on še majhen, zaradi ne vem kakšnih poslov v kontaktu z Ivanom Mačkom, kako mu je nekoč odrekel poslušnost, češ, da to, kar se dogaja je za njegov želodec preveč in da "tega dreka on z njimi več mešati ne more". Potem je prišel Ivan z dvema pajdašema, oboroženi in pijani neko nedeljo zvečer k njim domov, vdrli v stanovanje..."in ni besed, kaj so počeli z očetom v pričo matere in naju z bratom in ni besed, kaj so počeli z materjo vpričo očeta in naju z bratom in ni besed, kaj so počeli z nama z bratom v pričo očeta in matere in od takrat jecljam in sem poizkusil vse in se tega ne morem znebiti..." Iskreno sem se mu opravičil, stisnil mi je roko in odvrnil obraz,ni še bil pijan. V dveh ali treh letih po tistem, so mi povedali, da je umrl od srčne kapi, ni bil star in ne bolan. Vaša generacija seksualnega in drugega nasilja in sprevrženosti ne jemlje več politično. Promiskuiteta in homoseksualnost so kot dober dan, "meseno spoznanje" je jasno, kot beli dan in norec tisti, ki bi se temu zemeljskemu plazu hotel postaviti po robu. Ker ste diplomirani, vam ta pristop ni tuj in bi si lahko vzeli nekaj časa za te splošne vidike naše usode. Vsaj moje mnenje je, da se boste šele skozi mnogotero prizmo zgodovinskih, političnih, socioloških in zemljepisnih dejstev uspeli prikopati do nekakšne drže, ki bo dovolj stabilna, da vam bo omogočila razumevanje in odpuščanje in onemogočila, da bi se v nedogled vrteli okoli krivde za neizpolnjena pričakovanja, kot se vrti pes, loveč svoj rep. Kar se tiče vere: Lorber v svojih knjigah piše: Gospod:"Ne iščite me v zidovju cerkve, ker me tam vekomaj ne boste našli! Iščite me pa v svojem srcu in če se k temu nagibate, nesite me v srcu v cerkev in šele po vašem srcu bo cerkev oživela." Kar se tiče zadaha: Govoril sem s sorodnico, ki o zdravilih in zdravju ve vse (magistra farmacije) in mi razlaga: prebavni sokovi: slina, želodčna kislina, žolč,izločki trebušne slinavke morajo biti popolnoma usklajeni, tudi časovno in sicer, da bi prišlo do uravnotežene prebave (kombinacije gnitja in vretja), brez plinov, napenjanja, zakisanja organizma...ne vem česa še vse, ker nisem strokovnjak. Če le ena od naštetih komponent ne funkcionira usklajeno, pride do n.pr. gnitja hrane že v želodcu, ob vneti zapiralki pa se potem bakterije širijo po požiralniku. Današnji čas tega noče priznati, ker zahteva od ljudi, da se v seksualnem pogledu postavljajo na glavo, vendar so v mnogih primerih za nepravilno delovanje žlez kriva glivična obolenja, ki se v mnogih primerih širijo, kot spolne bolezni(ne vedno). Ko je v Kranjsko deželo prišel cesar na obisk (v bližini Postojne) so streljali z možnarjem, ali kaj, v pozdrav in se je vžgala slamnata streha na eni od prvih hiš. Ker je pihal močan veter, se je ogenj bliskovito razširil in cela vas je v pol ure pogorela do tal, pred cesarjevimi očmi (potem so od cesarja dobili brizgalno v dar). Lorber, ki ga tolikokrat omenjam, je v svojem večnem samospraševanju na vprašanje, kako, da Bog, v svoji brezmejni dobroti dopušča, da cela vas ostane takorekoč v hipu brez vsega, dobil odgovor: Ena od hiš je imela dolgo časa zanemarjeno streho, teklo je noter, v vlagi se je v zidovju in lesu zaredila goba (glivice). Ker dostikrat močno piha, se je goba razširila po vsej vasi...(pravim jaz: iz zidov se preselijo ljudem v pljuča, jetra, ni, kam ne, dobijo večno potne in lepljive roke, usmradijo se jim noge, da bog pomagaj in pokvari se jim prebava)...Ker je ta goba tako nevarna za zdravje ljudi, je Gospod dopustil, da bi rešil duše, da pogori vsa vas. Gradbeniki priznajo, da je edini način sanacije gobe politi z bencinom in zidovje in les ter zažgati. Danes se ljudje s svojo (družabno pogojeno sprevrženostjo) izpostavljajo temu, čemur je namenjen dobršen del ene od petih Mojzesovih knjig stare judovske zaveze. Kar se tiče diete: Napaden in ranjen organizem je izredno občutljiv za vsako povečanje vnosa nečistosti,stresa.....Ko gledam, kako v trgovinah z zelenjavo pridno špricajo z vodo, da ohrani svež videz, pa jo povoham od blizu in smrdi po plesnivih cunjah, se moram strinjati s tem, kar je rekel en Kitajec, ki je na brzino v "voku" prepražil na vročem olju vso zelenjavo in jo potegnil ven še nespremenjene barve in konzistentne oblike, češ, da surova zelenjava je za živino. Če bi bili Kitajci tako samomorilski, kot smo Slovenci, bi jih najbrž že tudi bilo manj, kot jih je. Vendar sem nekaj podobnega opazil tudi pri južnjakih, ki jim je usojeno, da kot terenci žive med nebom in zemljo. Njihov Narod-Bog jih je na znotraj zaznamoval s homoseksualno promiskuiteto, na zunaj pa z neznosnim smradom nog, ki ga pazljivo vzdržujejo. Poskusite enemu od njih predlagati zanesljiv način za odpravo smradu, pa boste naleteli na histeričen, skoraj obupan odpor in miljon razlogov, da morate spoznati, da jih njihov Narod-Bog vleče za lase počasi v prepad, ampak, da jim niti na misel ne pride, da bi karkoli storili po svoje. Obljubljena jim je mesena večnost in s tem so zadovoljni. Da pa bi v pravi luči videli vse "zdrave napotke" ki jih na veliko širijo "main stream" mediji, si na YOU -TUBE poglejte kratke video zapise o Bilderberg skupini,ki ima vse te medije pod kontrolo in katere dolgoročni načrt je reducirati svetovno prebivalstvo za pet milijard ljudi. Če imate kakršnokoli možnost, napravite si dve gredice za zelenjavo in jo uživajte surovo, čeprav, vse, kar raste noter v zemlji, pa bi jaz vseeno vrgel za pet minut v krop. Mnoge zelenjave so surove vsaj malo strupene in ti strupi vašemu skrhanemu metabolizmu NIKAKOR NE KORISTIJO. En surov por, pravijo, je dovolj strupen, da ubije človeka, prosim, tako so mi dali za prebrat, ampak, osebno sem nagnjen to tudi verjet (ne pa probat). Naj bo dovolj. Prihodnjič vam napišem nekaj o usužbencih DRUŽBE, vi pa nehajte mlatiti okoli sebe in se posvetite sebi . Vsem, ki jih vi sodite, bo sodba prišla še prekmalu. In če bi vi mogli videti njihovo stanje po tej sodbi, bi se vam zasmilili v dno srca. V večnem redu se dogajajo tudi stvari, ob katerih se mogočni angeli v obupu in tesnobi razjočejo . Sodba pa ne prihaja samo vašim "obsojencem ", ampak čez cel svet z njegovimi sprevrženimi razvadami. Grupa Bilderberg se tega zaveda in bi samo rada prehitela čas in "ukrojila" stvari po svoje.

Nisem strokovnjak, ampak po mojem je visoki pritisk posledica okvarjenega metabolizma v celicah, kot posledica zastrupljanja(Bog ve s čim vse?!). Moja izkušnja je, da stavek, ki ga je enkrat na polovici devetnajstega stoletja zapisal Jakob Lorber, sin našega naroda, v eni od svojih številnih knjig: Da fiziološke odvisnosti (modificiran metabolizem celic) najuspešneje zdravi post in molitev. Če moram biti iskren, da molil v resnici takrat nisem (tako, kot se moli v cerkvi), vendar sem se postil več kot enkrat, najdlje 42 dni. Tega ne pravim zaradi tega, da bi na koga hotel delati vtis, temveč SAMO zaradi tega, da se prenehate bati dnevov brez hrane. Človeški organizem je sposoben zdržati le ob vodi in nekaj zelenjavnega soka, tudi ob znatnih naporih zelo dolgo časa. Edina nevarnost, ki preži ob tem je, da omaga srce, če mu prepustite vso skrb za pretok (zgoščene) krvi. Jaz sem ob postu z nogami gnal kri in prehodil največ, kar se spomnim okoli 60 Km v enem dnevu. Pomemben je sveži zrak. Pljuča ob pomanjkanju drugih hranil oskrbujejo telo, razen s kisikom, tudi z hranili iz zraka (razne spojine ogljika, vodika in dušika, ki nastajajo v višjih plasteh ozračja pod vplivom UV-žarkov). Najbolj hvaležno vas bodo še vedno sprejele Avsenikove planine.Če se gibljete intenzivno in izznojite vlago iz telesa, se bo tudi pritisk kmalu zmanjšal.Dosti pogost vzrok povišanega pritiska je namreč v zastajanju vode v organizmu zaradi okvarjenega metabolizma (kot posledica zastrupljenosti z alkoholom ali drugimi strupi). Druga nevarnost je "udarec umazanije na jetra". Prve tri dni posta se telo intenzivno čisti nakopičenih strupov in to je znatni napor za jetra. Po treh dneh lakota mine, želodec se definitivno umiri, izginejo tudi eventualni ulkusi in človek začuti nebeško peresno lahkoto, katere lepoto si ne morete zamisliti, če niste sami poizkusili. Spomnim se, da sem po štirinajstih dnevih posta splezal na Storžič (okoli 2100m nadmorske), se vrnil v Kranj, spil s kolegom eno kavo, se odpeljal v Železnike v bazen in brez težav (pa sem že bil, kot zobotrebec) preplaval 2,5 Km. Tam je bil še en plavalec tistega dne, so mi rekli, profesor matematike na lokalni šoli, kot orangutan. Ko sem ga parkrat stisnil na dve dolžini bazena, je šel kar ven in v bife. V odgovorih se vam je javil neki Zdravnik, lahko ga prosite, da vam moje navedke, ki so intimna izkušnja, uokviri bolj strokovno in pokontrolira vaše srce. Spomnim se, da sem imel tudi jaz močne aritmije, tudi nevarno fibrilacijo, (posebno ponoči) zaradi skrhanih pljuč, vendar je srce po treh dneh tolklo, kot z macolo, čez Jelovico proti Bohinju, pa nič...Še sedaj sem tu, pa je tega že 30 let....in sem se odžejal s snegom (ker je bil april) in bi že davno moral imeti vneto grlo, takole vroč in angino, pa zopet nič....Zares lep spomin...In človek se znebi zasvojenosti vseh vrst. Instiktivno sprevidi nepotrebnost mnogih stvari in strasti in odpre oko za lepote, ki jih normalno človek sicer vidi, pa ne "opazi". Lorberjeve knjige tudi pravijo, da na svetu ni "čistih" ljudi, so samo spokorjeni grešniki. Nekaj podobnega piše nekje v Borghesovih knjigah, da greha ni sposoben samo tisti, ki ga je že enkrat storil, pa obžaloval. V Lorberjevih knjigah nekje tudi piše, da se ljudje Satana po nepotrebnem boje, ker je tudi njegova volja in obseg njegovega početja zelo strogo in do dlake natančno omejen z VEČNIM REDOM. V okviru teh skrajnih omejitev pa potem Večni več ne posega, da ne bi s tem oskrunil svobodne volje tudi zadnjega hudiča, ki bi se potem spremenil v voden avtomat, nekriv in neodgovoren za svoje početje. Piše tudi: Odpusti jim, da boš SVOBODEN in ne zvezan z njimi v sovraštvu do sodnega dne (kot jih Dante lepo nariše v Nebeški Komediji, ko še v peklu ne spuste eden drugega) in piše še: Gospod: "In zgodilo se bo in mora se tako zgoditi, da bo oče vstal proti sinu (z orožjem v roki) in sin proti očetu in brat proti bratu, zaradi mojega imena..." V tem smislu bi po meni vsak otrok izpolnil dolg, ki ga ima do staršev svojega mesa s tem, da pri sebi premaga strasti in slabosti, ki so njegove starše zvlekle na rob pekla (in čez) tako daleč, da se iz lastnih moči vse večnosti ne morejo več SAMI izvleči ven. Tako bodo s teboj in šele po tebi zopet rešeni. Govnače in drugo golazen, ki stika za tvojimi skrivnostmi in podatki (kjub temu, da bi s svojim otrokom imeli dovolj dela, če bi hoteli), storiš zares prav, kot že počneš. Pusti jih, naj bodo v kazen eden drugemu še potem, ko se bo razpadala vsa materija, ne samo svet, ki ga poznamo in nas nekako določa. Ko pa enkrat že sodimo, bi se morali zelo jasno zavedati, da bo SODBA, (za razliko od sprevrženih posvetnih sodišč) sodila po njegovih lastnih besedah NAJPREJ sodnika samega.

Moj mož je zdravnik in slučajno je videl tale blog. Pridi v Maribor, rad bi te pregledal, kajti ne more verjeti da imaš tako visok pritisk. Še posebej ker imaš takšno prehrano, ki niti slučajno ni rizična. Poslala sem ti pm. lp