Kako nekateri ljudje ne razumejo

Nekateri ljudje ne razumejo, da nekatere stvari niso oprostljive. Če gre nekdo predaleč več let, potem na noben način , nikakor, nikjer, ne  bom jaz več do njega prijatelj, s tako osebo prekinem komunikacijo za vedno, če si me prej lahko jebala v glavo, več let, kaj res misliš da si nisem 1000 x prisegel da zame ne obstojaš več, pa če postaneš nuna, če postaneš najboljša oseba na svetu, zame ne obstojaš več, si prazen nič, puh, nič, atom , ki je tako majhen in nepomemben v mojem življenju da ga nikoli ne bom opazil.

Jaz sem dobra oseba, ampak nisem Jezus, kdo mi sere po glavi več let in je moj najhujši in edini sovražnik, seveda se potem ne more spremenit in se pratvarjat kako je dobra oseba. Zame ne obstaja več. Kot da se nikoli nismo srečali. Drek od sosedovaga psa je bolj pomemben kot ta oseba. Kako naj bolje razložim, raje si odgriznem jezik kot pa da spregovorim še kako besedo s to osebo kdaj. Raje si utrgam roko, kot da tej osebi dam kdaj roko. Raje postanem invalid, kot pa da to osebo kdaj objamem. Sploh ne vem zakaj me je usoda tako kaznovala. Nimam pojma. Ampak tudi židi so najebali pod Nacisti, a so si res zalužili zastrupljanje, ubijanje, morjenje, kratenje vseh človeških pravi, praganjanje iz njihove dežele.

Židi nikoli niso odpustili Hitlerju, tako tudi jaz ne odpuščam. Najbolje je da se odselim daleč stran za vedno, tako  da me vsaj nočne more ne bodo več morile.

Upam da ljudje to razumejo, če imaš količkaj mozga potem da. Za zločine , ki so prehudi in pregloboko sežejo v življenje človeka ni opravičila. Takšen človek ne obstaja več zame. Nikoli več.
Klošarja na cesti bolj spoštujem kot to osebo. Sploh ne razumem zakaj se je tak zločin meni zgodil, nisem nič naredilm ničesar. Bil sem dober otrok, nikoli popival, nikoli se drogiral, nikoli nikogar udaril, ok stopil sem materi na nogo enkrat, vrnil sem eni pizdi klofuto, kajti ona jeudarila prva, ampak to je tudi vse. Jaz sem dober človek,vedno imam usmiljenje do ljudi, ki so bogi. Vidim kako 100 ljudi grem mimo berača,  jaz ne. VIdim kako sto ljudi gre mimoberača, ki je ostanke hrane iz pladnjev, ki so jih drugi ljudje napol požrli, meni se tako zasmili tak človek,pa če je cel umazan, smrdljiv, ubog, len.

Jaz klošarje razumem, njihovo življenje je bilo drek, in pač jim ni mar za nič več natem svetu. Ampak meni se ubogi ljudje smilijo in vedno dam denar, pa naj si kupi vino ali sendvič, saj vino je še edina svetla točka njegovega življenja predvidevam. So pa recimo drugi ljudje, ki bi jih pustil ležati v jarku, in se pretvarjal da jih ne vidim.