Janez Rugelj, zame je bil svetovni as. Ukvarjati se s pijančki in jih celo rehabilitirati. Vedno je bil šokanten, ko sem ga videl na TV. Imel je jajca, kaj naj rečem. Občudoval sem ga. Imel je dobre ideje. Čeprav je malce imel ženske za manj sposobne, je v bistvu prikazal resnico.
In njegov boj z jebeno stroko, tudi ni bil z rožami postlan. Se spomnim da sta se z Zihrlom in ostalimi psihiči skoz bili v boju. Nihče ga ni priznal, in vsem uradnim psihičom, ki največkrat filajo paciente samo z medikamenti in jih onesposobijo za pravo življenje je bil Rugelj trn v peti.
Recimo vzamimo Ziherla, predstojnika Ljubljanske klinike. Kot se spomnim ga je vedno kritiziral. Sam se bojim da Ziherl pač ni in ne bi smel biti prdstojnik, niti psihiater. Umrl mu je namreč sin, in sicer naredil je samomor. Kako naj potem tak človek zdravi potencialne samomorilce, če se mu je ubil lasten sin. Jaz sem vedno trdil da so psihiatri največji bolniki,ker zaradi lastnih frustracij gredo študirati psihiatrijo.
Jaz ne bi zaupal nikogar v njegove roke. NIKOGAR:
Vrnimo se k Ruglju, spomnim se pred leti, ko sem sam taval k njemu v okolico Ljubljane iskati pomoč. Mati je imela ogromne težave in strašen odnos do mene in sem hotel pač nekako nas spraviti skupaj, da postanemo prava familija, z raznimi nedeljskimi sprehodi v planine, ki bi naj zbližali člane družine.

Rugelj je bil avtoriteta. Njegova energija je bila izredno močna. Imel je okoli 70 let, in še vedno je sedel za računalnikom celi dan in pisal razne članke. Dal mi je nekaj knjig in povabil celo familijo na srečanje. Seveda sem takoj izgubil upanje. Našo familijo ne bi spravilo v red 100 Rugljov.
To je dejstvo. Moji starši ne vidijo nič dobrega v meni. Seveda tega nikoli ne pokažejo navzven javno. Vendar ko si z njimi pač čutiš tisti filing nezaželenosti in gnusa. Si mislim kako si lahko sama sebi zjebala odnos z edinim sinom, z edinim potomcem, ki bi ti lahko na stara leta nudil podporo, pomoč in zaupanje. Si mislim vsak starš si nekako želi imeti odnos s svojimi otroci tudi ko si star in onemogel. A ne moji si tega ne želijo. Načrtno so me nafilali z vsem negativnim, lažmi, izdajstvom, grožnjami, zaničevanjem, ustrahovanjem - načrtno se me znebiti za vse življenje. To jim je uspelo. Shranil sem si pisma, posnetke od matere, kjer izraža do mene najbolj črne misli in grožnje, le ti mi spomnijo da naj ne bom idiot in naj nikoli več ne poskušam vzpostaviti stika. Včasih so bolečine premočne. In vsi se izogibamo bolečine. Nekateri pač zajebejo si celi život, nekateri pač znajo. Verjetno si bo mati kupila ljubezen od drugih, tako kot si jo je v preteklosti.Vedno je ljudem kupovala darila in ti so jo seveda imeli radi in ji izkazovali pozornost.
Mene ne more več kupiti za nikakršen denar, za milijone lepih besed, tudi če popolnoma spremeni svoj odnos je adijo vključno s fotrom. Saj smo v dobi 21 stoletja in ne v Rimskih časih, kjer niso poznali osnovne olike odnosa.
Zato sem si mislil da je popolnoma brez veze hoditi na sestanke k Ruglju, kajti za našo družino ni rešitve. Rešitev je edino ena in sicer oditi od hiše in se nikoli več ne vrniti. Prekinit vso komunikacijo je edina rešitev.
Poznam veliko ljudi, ki ne komunicirajo s starši, enostavno zato, ker so le ti trn v riti. Enostavno nič pozitivnega nimaš od njih. Zakaj bi potem imel neko vez z njimi. Samo najbolj te preseneti pol psihiška raja, ki krivi otroke, ki reagirajo na starše, ki so z njimi ravnali kot svinje z bučami. Tolažijo starše kako so bogi, da imajo otroke, ki jih ne marajo, ki so agresivni in jih preprečujejo da starši niso nič krivi.
VERJEMITE MI; POMANJKANJE LJUBEZNI JE NAJMOČNEJŠI VZROK DA OTROK POSTANE NARKOMAN; ALKOHOLIK; PRESTOPNIK .............. TO JE EDINI VZROK in nobena jebena kemična nestabilnost v možganih. To je samo prikrita in potuhnjena tolažba za starše z živalskim odnosom do svojih otrok.
Mene osebno so izdali, zaničevali, imeli grdo in se izživljali nad mano. Sigurno ne bo Rugelj najdel rešitve za tako familijo. Bolečine so pregloboke in enostavno ne najdem nobene želje komunicirati z njimi. Vem da se tak človek nikoli ne bo spremenil, jaz pa tudi ne bom več prenašal terorja. Lepa teorija moje matere je, ki se mi je vtisnila globoko v spomin je stavek:"Kaj še želiš od nas, imel si streho nad glavo, polno rit celo življenje. Kaj še hočeš od nas". Si mislim boga duša saj ne morem verjeti kakšna skopa je tvoja ljubezen.
Vrnimo se k Ruglju, videl sem ga samo enkrat, in njegove besede so se mi vtisnile v spomin. Tudi malo pred smrtjo, ko je bil v hudih bolečinah, je še vedno vodil svojo skupino. Vsaka mu čast. Res je imel rad tiste njegove člane alkoholike, in veliko jih je rehabilitiral. Se spomnim ene od pacientk ki je rekla, da je od Ruglja prvič v življenju čutila, da jo ima nekdo rad, in le to jo je rešilo smrti od pijančevanja. Rekla je, da če ne bi bilo Ruglja, bi jo našli nekje v jarku.
Se zamisliš. Šla sta dva mojstra, Rugelj in Tomaž Hribernik (Homeopat), dva heroja slovenske nepredne miselnosti. Kateri heroji še obstajajo??
Komu se lahko ljudje, ki pridejo iz razbite družine obrnejo? Zihrlu? Ne ga jebat? Da jih bo našopal z medikamenti kot so mojo mater, da je postala iz mile duše nečustven stroj?
Kam pelje prihodnost Slovenije.